Arktični led se topi hitreje kot kadarkoli prej, priča smo vse bolj zelenim in toplim zimam, daljšim vročinskim obdobjem v poletnem času, pogostejšim drugim vremenskim ekstremom, kot so poplave, toča, suša … Letošnji julij velja za enega najtoplejših mesecev v zgodovini meritev. Podatki Nacionalne uprave za oceane in ozračje namreč kažejo, da je globalna temperatura bila najvišja v zadnjih 142 letih.
Letošnji julij je »prekosil« vse julije doslej in se bo v zgodovino vpisal kot rekorder. Žal pa gre za rekord, ki nakazuje, da podnebne spremembe ne gredo v pravo smer. Eden pomembnejših faktorjev v boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju ogljičnega odtisa, je zagotovo tudi sodoben in okolju prijazen način pridobivanja električne energije.
Število sončnih elektrarn raste
Podatki, ki so na voljo kažejo, da se število sončnih elektrarn veča iz leta v leto. Večinski delež postavljenih sončnih elektrarn je namenjen samooskrbi, kar je dober znak, saj to pomeni, da se njenih prednosti zaveda vse več posameznikov. V želji po zeleni prihodnosti in nižjih stroških, se zanje običajno popolne energetske neodvisnosti in neodvisnosti od spreminjajočih se cen na trgu, pa lahko sončno elektrarno »dopolnijo« s toplotno črpalko. Položnic za elektriko in ogrevanje praktično ni več, odjemalci se oskrbujejo s pomočjo električne energije proizvedene iz sonca. Gre za vedno bolj priljubljen trend, ki združuje samo najboljše iz obeh vidikov.
Poleg sončnih elektrarn raste tudi število osončenih ur. Letošnji junij recimo, je bil izjemno osončen. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 je v Sloveniji znašal 144 %, kar letošnji junij uvršča na prvo mesto najbolj osončenih junijev po letu 1961. Na Arsu ugotavljajo, da je v tem tisočletju opazen trend vse bolj osončenih junijev, saj jih je bilo kar 15 s kazalnikom osončenosti nad 100 % in le šest z nižjim.
Ko za mesečni račun za elektriko odštejete enako, kot za kosilo v restavraciji
Ob pravilnem načrtovanju sončne elektrarne za samooskrbo, boste za električno energijo v povprečnem gospodinjstvu mesečno odšteli manj kot 20 €. Plačali boste zgolj obračunsko moč in mesečno nadomestilo za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom (OVE in SPTE).
Če se odločite za sončno elektrarno za samooskrbo, lahko pridobite tudi nepovratna finančna sredstva s strani Eko sklada. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 180 € za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo (za največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest). To pomeni, da boste za postavitev sončne elektrarne moči 6 kW prejeli finančno spodbudo v višini 1.080 €, za močnejšo, kot je recimo 11 kW, pa 1.980 €. Nepovratna finančna sredstva investicijo zagotovo naredijo privlačnejšo, saj zmanjšajo vračilno dobo investicije.
Sončne elektrarne pa nikakor ni potrebno graditi »na zalogo« oziroma z rezervo proizvedene električne energije glede na obstoječo porabo. Naše sončne elektrarne za samooskrbo so namreč modularne, kar pomeni, da jo lahko čez nekaj let, ko se boste odločili še za toplotno črpalko ali morebiti električni avtomobil, preprosto nadgradimo in njeno moč povečamo do takšne mere, da bo zadostila vsem vašim potrebam.
