PM10 delci – veste, koliko ste jih vdihnili v zadnji minuti?

Onesnažen zrak. Najbolj pomemben in eden največjih okoljskih problemov današnjega časa. Ste vedeli, da onesnažen zrak velja za prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v EU? Zaradi njega umre desetkrat več ljudi kot v prometnih nesrečah! Pa vendar se kljub temu zdi, da se to nikogar ne tiče. Med najnevarnejšimi onesnaževali so delci PM2,5 in PM10. In slednjim bomo v tokratnem članku posvetili nekaj več prostora.

Podatek, ki ga nihče ne želi slišati – po oceni Svetovne zdravstvene organizacije, naj bi v letu 2016 zaradi onesnaženosti zraka umrlo kar 600 tisoč otrok do 15. leta! Otroci so tako poleg starejših in kroničnih bolnikov najbolj ranljiva skupina. Res je, da se je kakovost zraka v Evropi v zadnjih desetletjih neprimerljivo izboljšala, a njegova onesnaženost še vedno ostaja glavni okoljski dejavnik, povezan z boleznimi in prezgodnjo smrtnostjo, ki bi jo sicer lahko preprečili.

 

Kakšen zrak dihamo pri nas?

Slovenija je relativno slabo prevetrena dežela s pogostimi in izrazitimi dolgotrajnimi temperaturnimi inverzijami. Zaradi neugodnih razmer za razredčevanje onesnaženosti lahko že nižje gostote izpustov onesnaževalcev okolja povzročijo čezmerno onesnaženost zraka. Tudi zaradi tega je kakovost zraka v Sloveniji slabša kot marsikje v Evropi, za izboljšanje pa je potrebno intenzivnejše izvajanje ukrepov. Dva največja povzročitelja onesnaženega zraka v Sloveniji sta, pričakovano, promet in kurjenje lesa za ogrevanje individualnih hiš. Načeloma letnih mejnih vrednosti onesnaženja zraka ne presegamo, presegamo pa dnevne. Do presežka (teh je v koledarskem letu lahko največ 35) prihaja izključno v hladnih mesecih, nekje od meseca oktobra pa do marca. Namreč, približno 70 % izpustov je posledica ogrevanja s kurilnimi napravami, kar pomeni, da lahko k temu največ prispevamo sami. Najpogostejše bolezni, ki nastanejo zaradi onesnaženega zraka so možganska kap, bolezni dihal, pljučne bolezni in rak, bolezni srca, ožilja, jeter in krvne bolezni ter v najslabšem primeru, smrt.

Pri nas je bil pred desetletji največji problem žveplov dioksid, danes pa je največji izziv, s katerim se srečujemo, čezmerna raven delcev PM10 v zraku. Kot rečeno, so visoki izpusti teh delcev v zraku predvsem v kurilnem delu leta.

 

Kaj sploh so PM10 delci in zakaj so tako nevarni?

Slovenija se, po podatkih ARSA, glede na število PM10 delcev v zraku, uvršča med države EU z bolj onesnaženim zrakom. V vrhu pa je tudi po izpustih delcev na prebivalca ter enoto površine.

Sam izraz PM izhaja iz angleške besedne zveze »particulate matter.«. PM10 delci so delci, ki vključujejo omenjene fine delce, hkrati pa tudi tiste bolj grobe s premerom med 2,5 in 10 mikrometrov. Gre torej za mikroskopsko majhne drobce trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku in med drugimi vključujejo prah, saje, dim, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča, prsti … Razvrščamo jih glede na izvor – poznamo primarne, ki so posledica neposredne emisije v zrak, kot npr. iz izpuha vozila pri izgorevanju dizelskega goriva, iz dimnika … in na sekundarne, ki nastajajo kot posledica kemijskih reakcij. Veljajo za enega izmed onesnaževalcev zraka in četudi so pod zakonodajnimi mejnimi vrednostmi, vseeno predstavljajo zdravstveno tveganje. Negativni učinek PM10 na zdravje je odvisen predvsem od koncentracije in od časa izpostavljenosti. Študije kažejo na povezavo med kratkotrajno izpostavljenostjo PM10 ter povečano stopnjo umrljivosti predvsem pri pljučnih bolnikih ali bolnikih kardiovaskularnega sistema. Življenje v okolju s PM10 poveča tveganje umrljivosti za boleznimi dihal ter boleznimi srca in ožilja, in sicer tveganje se poveča za 1,01 za vsakih 10 μg/m3, zato kakršnokoli zmanjšanje delcev v ozračju predstavlja pomembno izboljšanje za zdravje prebivalcev.

Poleg negativnega vpliva na zdravje, vpliva onesnaženost z delci tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo. Poleg tega delci v ozračju vplivajo tudi na gozdove ter na kakovost in količino pridelkov v kmetijstvu.

 

Kaj storiti?

Glavni vir PM10 delcev je zgorevanje trdnih goriv v gospodinjstvih. Do njihovega nastanka pride takrat, ko je izgorevanje nepopolno. Zato je pred začetkom nove ogrevalne sezone nujno potrebno preveriti obstoječ ogrevalni sistem in ga po potrebi servisirati oziroma zamenjati. Ljudje se pri zamenjavi obstoječih ogrevalnih sistemov vse pogosteje odločajo za alternativne vire – toplotne črpalke. Te namreč ne proizvajajo nikakršnih izpustov in veljajo za naravi enega najbolj prijaznih načinov ogrevanja. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

In kaj storiti, ko je izdano opozorilo za previsoke vrednosti PM10 delcev zraku? Na ARSU prebivalcem priporočajo naslednje:

  • ne kurite lesa v pečeh in kaminih, če imate druge možnosti ogrevanja,
  • zmanjšajte ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva,
  • ne kurite na prostem.

 

Priporočljivo je tudi, da v času večje onesnaženosti ne prezračujete prostorov in ne izvajate večjih fizičnih aktivnosti na prostem. Ker se te vrednosti spreminjajo na dnevni bazi pa predlagamo, da jih redno spremljate. To lahko storite TUKAJ.

Oddajte povpraševanje in začnimo energetsko prenovo

Svetovanje je personalizirano in celostno, kar pomeni, da bomo našli najboljšo energetsko rešitev, prilagojeno za vas!