Oglejte si našo Black Friday ponudbo.

Oglejte si našo Black Friday ponudbo.

Desetletje nizkoogljičnega ogrevanja

Da bi bila Evropa do leta 2050 nizkoogljična, bi morali, glede na današnje stanje, delež uporabe obnovljivih virov energije, povečati za kar 6-krat. Strokovnjaki menijo, da je cilj še vedno dosegljiv in da je sedanje desetletje ključno obdobje, v katerem bo potrebno sprejeti vse odločočitve – tako kratko kot tudi dolgoročne.

Na Ministrstvu za energetiko in podnebne spremembe v Veliki Britaniji navajajo, da področje ogrevanja in hlajenja pri njih predstavlja kar 37 % vseh emisij. Podobno je tudi drugod po svetu, kjer je ogrevanje velik onesnaževalec. Po podatkih statističnega urada RS pa je ta delež pri nas še mnogo višji, in sicer pri ogrevanju in hlajenju nastane kar 58,8 % vseh emisij (podatki so iz leta 2019).

V domovih širom Evrope je še vedno več kot 100 milijonov ogrevalnih naprav, ki za svoje delovanje potrebujejo fosilna goriva. Za primerjavo, toplotnih črpalk je zgolj 15 milijonov. Če bi proces menjave ogrevalnih sistemov potekal s hitrostjo kot poteka danes, bi to trajalo več kot 200 let. Zaradi tega bo rešitve potrebno iskati tudi drugod.

 

Evropska unija želi brezogljičnost doseči do leta 2050

Države si ambicioznih ciljev na področju ogrevanja niso začele postavljati samo na nacionalni ravni, ampak so se v doseganje ciljev, aktivno vključila tudi posamezna mesta, ki ponekod cilje države, celo presegajo. Bo pa za dosego brezogljičnosti potrebnega še veliko več del, kot samo menjava starega ogrevalnega sistema. Raziskovalna Skupina Transport & Environment ugotavlja, da Evropa do takrat potrebuje več kot 3 milijone javnih električnih polnilnic, kar je 15-krat več, kot jih je trenutno. Od tega jih bomo samo pri nas potrebovali okrog 100.000.

Zastavljene cilje na nivoju Evropske unije pa bomo med drugimi lahko dosegli tudi z vgradnjo večjega števila ogrevalnih toplotnih črpalk in črpalk za ogrevanje sanitarne vode. V Evropi je vseh trenutno delujočih toplotnih črpalk okrog 15 milijonov, v Sloveniji pa jih je do konca leta 2019 bilo približno 50.888.

 

Še vedno nismo dovolj ozaveščeni

Iz poročila DELTA-EE je mogoče razbrati, da je ozaveščenost o visokoučinkovitih ogrevalnih sistemih v državah, kot so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska, še vedno razmeroma nizka. Je pa spodbuden podatek ta, da je več kot 50 % mladih (med 16 in 34 let) zainteresiranih za menjavo obstoječe ogrevalne naprave z visokoučinkovito. Večina sodelujočih namreč pravi, da podnebne spremembe jemlje kot zelo resen problem.

Nekoliko drugačno stanje pa je pri nas v Sloveniji, kjer nas razmerje med številom prebivalcev in nameščenih toplotnih črpalk uvršča v sam evropski vrh. A vendar to velja zgolj za gospodinjstva, medtem ko se mnoge občine še vedno oklepajo daljinskega ogrevanja s fosilnimi energenti.

Trajnosti ni mogoče doseči čez noč. Ta proces zahteva čas in vrsto ukrepov tako na državni, kot tudi evropski ravni. Vsi mi, se pravi prav vsak posameznik, mora delati za enak cilj. Optimistični smo, da se bo dekarbonizacija v naslednjem desetletju povečala, mi pa bomo še naprej razvijali rešitve, ki podpirajo prehod v brezogljično družbo.

 

Vlada sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2021

Pred dnevi je vlada sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2021, v okviru katerega bo sklad prejel dodatnih 71,8 miljonov evrov za izvajanje ukrepov. Del teh sredstev, 5 milijonov evrov, bo namenjenih občanom in drugim subjektom za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljiih virov energije v stavbah.

 

Povzeto po The decade of Low-carbon heating, GRUNDFOS Holding A/S

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Oddajte povpraševanje in začnimo energetsko prenovo

Svetovanje je personalizirano in celostno, kar pomeni, da bomo našli najboljšo energetsko rešitev, prilagojeno za vas! 

Prijavite se na e-novice

Občasno vas bomo obveščali o naših akcijah, ugodnostih in novostih iz sveta celostnih energetskih rešitev.