Izsledki raziskave ponovno dokazujejo, da Amazonski deževni gozd izgublja svojo moč pri čiščenju zemeljskega ozračja. Nekdaj najbolj učinkovit tropski gozd pri absorbiranju in shranjevanju CO2, ki se ga je prijelo tudi ime »pljuča sveta«, danes postaja onesnaževalec, saj je količina proizvedenih emisij CO2 večja od količine emisij, ki jih absorbira.
Največji deževni gozd na svetu je imel v preteklosti pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij fosilnih goriv. V zadnjih letih pa se omenjen trend obrača. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Climate Change, je primerjala količino CO2, ki se absorbira in shrani, ko gozd raste, ter količino CO2, ki se sprosti nazaj v ozračje, ko gozd gori ali se uničuje na kakšen drug način. Podatki kažejo, da je med leti 2010 in 2019 območje ustvarilo 16,6 milijarde ton CO2, porabilo oziroma shranilo pa ga je le 13,9 milijarde ton. Torej višek emisij znaša skoraj 20 %!
Čemu takšen preobrat?
Zakaj bi območje največjega deževnega gozdu, ki je od nekdaj veljalo za varovanje in ohranjanje narave, postalo onesnaževalec okolja? Razlog se skriva v obsežnih gozdnih požarih. Večino emisij namreč nastane ravno zaradi ognjenih zubljev, ki močno krčijo obseg pragozda. Zaskrbljujoče je dejstvo, da do številnih požarov prihaja namerno, saj brazilski kmetje pogorena območja uporabijo za kmetijska zemljišča namenjana živinoreji in pridelavi soje.
Emisije CO2 pa so zabeležili tudi na območjih, kjer ni bilo požarov, zaradi prekomernega krčenja gozdov. »Na območjih, kjer gozdove krčijo za 30 ali več %, so izpusti ogljikovega dioksida 10-krat višji kot na območjih, kjer je deforestacija manjša od 20 %,« razlaga vodja raziskave Luciana Gatti.
Spremembe brazilskega porečja Amazonke so raziskovalci spremljali s preleti manjših letal na višini 4500 metrov. Vključili so 600 navpičnih profilov CO2 nad gozdnimi požari, na štirih lokacijah Amazonskega deževnega gozda. Predhodno so te podatke spremljali zgolj s pomočjo satelitov. Ugotovitve kažejo, da se zaradi požarov letno proizvede približno 1,5 milijarde ton CO2, medtem ko je sam gozd iz ozračja odstranil okoli pol milijarde ton CO2 letno. Razliko med proizvedenimi in vsrkanimi izpusti lahko enačimo z letnim emisijam Japonske, ki se uvršča na peto mesto največjih onesnaževalcev s CO2!
Kako do rešitve?
Potrebujemo globalen upor proti politiki brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki je naklonjena načrtnemu krčenju gozdov zaradi izvoza lesa, govedine in soje, pridelane v Amazoniji. V preteklosti so nekatere evropske države že napovedale bojkot trgovinskega dogovora EU in Brazilije, v primeru, da brazilska politika ne bo sprejela ukrepov za zajezitev uničevanja deževnega gozda. Manjše število dreves namreč vodi v manjšo količino dežja in povišanje temperatur ter posledično daljša sušna obdobja.
Narava še zdaleč ni več sposobna sama poskrbeti za ravnovesje, zato je načrtno zmanjševanje emisij fosilnih goriv izjemnega pomena. Se sprašujete, s čim lahko vi pripomorete k bolj »zeleni prihodnosti«? Izberite okolju prijazno rešitev ogrevanja ali pridobivanja električne energije! Namestitev toplotne črpalke ali sončnih celic, česa se boste lotili najprej?
