Po ocenah Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (v nadaljevanju SODO), je bilo do konca leta 2019 v Sloveniji vgrajenih okrog 50.900 toplotnih črpalk. V oceni so upoštevane tudi toplotne črpalke, za katere investitorji niso pridobili subvencije Eko sklada.
V preteklem letu, 2020, pa je bila na Eko skladu zaznana cca. 18 % rast – oddanih je bilo kar 24.816 vlog za pridobitev kreditiranja in nepovratnih sredstev. Glede na te podatke in na razmerje, koliko je takšnih, ki subvencije niso pridobili, predvidevamo, da je do konca lanskega leta bilo skupno delujočih toplotnih črpalk v Sloveniji slabih 60.000. Bo pa na točne številke potrebno še nekoliko počakati.
Trg toplotnih črpalk eksponentno raste že nekaj let zapored, razlogi za to pa so že vsem dobro znani. Za tovrstno ogrevanje se vse pogosteje odločajo tudi v že obstoječih objektih, ne zgolj v novogradnjah. So vse pogostejša odločitev ob renovacijah, pa naj gre za individualno ali več stanovanjsko stavbo.
Poglejmo primer izračuna, koliko moči potrebujejo toplotne črpalke in kakšno bo stanje pri nas čez približno 9 let. Izračun temelji na naslednjih predpostavkah:
- povprečna poraba za ogrevanje izolirane hiše in sanitarne vode je 7,2 kW.
- Povprečna temperatura zraka je -7 stopinj Celzija.
- Razmerje toplotnih črpalk po regijah.
- Temperatura vode za ogrevanje je 45 stopinj Celzija.
- Vse toplotne črpalke so tipa zrak-voda.
Po teh predpostavkah skupna moč vseh toplotnih črpalk (58.000 enot) v tem trenutku, na mrzlo jutro znaša 189 MW. Je pa dejstvo, da bo toplotnih črpalk iz leta v leto več, tudi zaradi raznih okoljskih predpisov. Do leta 2030 je namreč potrebno emisije prašnih delcev PM 2,5 zmanjšati za 60 % glede na leto 2005. In samo zaradi tega bo v naslednjih letih potrebno zamenjati več kot 120.000 ogrevalnih naprav, saj po zdajšnjih standardih povzročajo prevelike emisije prašnih delcev. Dodatno bodo od leta 2028 dovoljene samo ogrevalne naprave, ki so mlajše od 20 let. Iz tega se predvideva, da bo do leta 2030 delovalo 130.000 novih toplotnih črpalk.
Zeleni tudi drugod po Evropi
Podoben trend toplotnih črpalk zaznavajo tudi drugod po Evropi. Med države, kjer letno zmontirajo največ toplotnih črpalk (govorimo o več 100.000 enotah letno), spadajo Francija, Italija, Španija, Švedska in ostale. Zanimiv primer je Nizozemska, kjer so že pred časom sprejeli odločitev, da za ogrevanje stanovanj ne bo več mogoče uporabljati plina. Kar se je zdelo, še nedolgo nazaj, skoraj nepredstavljivo, je pri njih postalo resnično. Nizozemska, dolgoletna največja proizvajalka plina, pri kateri so skoraj vse hiše priključene na plinsko omrežje, želi odstraniti plin kot vir ogrevanja in kuhanja, za vse stanovanjske stavbe. Glavni razlog je ta, da želi vlada do leta 2050 zmanjšati emisije CO2 za 80 %. Prvi koraki so bili že narejeni. 31 občin, vključno z največjimi mesti, kot so Amsterdam, Rotterdam in Utrecht, je podpisalo “zeleni dogovor” za “soseske brez plina”, kar bo vodilo do tega, da bodo v naslednjih dveh letih izključeni iz omrežja. V prihodnjih desetletjih pa jim bodo sledili še preostali okraji. V Združenem kraljestvu bodo v novih stavbah prepovedali uporabo nafte in plinskih kotlov, na Irskem pa so toplotne črpalke postale osrednja figura za prizadevanje po dekarbonizaciji.