Ventilatorski konvektorji na prvi pogled spominjajo na radiatorje, ob tem pa lahko omogočajo dosti več kot običajni radiator. V povezavi s toplotno črpalko so še posebej primerni za doseganje želene temperature v prostorih tudi v povezavi z nižjo temperaturo dovodne ogrevalne vode. Med ogrevanjem se tako zagotavlja učinkovito in s tem tudi stroškovno varčno obratovanje toplotne črpalke, saj znižanje temperature dovodne ogrevalne vode za 1 °C pri toplotni črpalki zniža stroške ogrevanja za približno 2,5 %. Izboljšanje moči ogrevanja v primerjavi z radiatorji se doseže z aktivnim gibanjem zraka.
Učinkovito ogrevanje pri sanaciji zgradb
Če je potrebno sanirati staro zgradbo, je pogosto potrebna tudi obnova ogrevalnega sistema. Kot alternativa olju in plinu se pri tem ponuja toplotna črpalka. Za gospodarno uporabo toplotne črpalke so priporočljive nižje temperature ogrevalne vode. V povezavi s klasičnimi radiatorji nižje temperature ogrevalne vode pogosto ne zadostujejo za ogrevanje. Naknadna vgradnja površinskega ogrevalnega sistema (npr. talnega ogrevanja) pa pri sanaciji ni vedno možna.
Rešitev ponujajo ventilatorski konvektorji, saj vgrajeni ventilator optimalno porazdeli segreti zrak po prostoru in pri tem poskrbi za prijetno temperaturo prostora. Tako lahko občutno zmanjšate temperaturo ogrevalne vode v primerjavi z običajnimi radiatorji. Dodatno prednost pri ventilatorskih konvektorjih predstavlja tudi vgrajeni filter, ki vam hkrati čisti tudi zrak. Ventilatorske konvektorje lahko montirate tudi na strop in tako pridobite prostor pri tleh.
Ventilatorski konvektor je lahko skrit ali viden v prostoru v katerem je vgrajen.
Viden konvektor je lahko prostostoječ, stenski ali stropni. Ponavadi je zaščiten z masko in z difuzorjem povratnega in dovodnega zraka v prostoru.
Skriti konvektorji so običajno nameščeni v tako imenovanem dostopnem dvojnem stropu ali pa v servisnem hodniku. Odvodna rešetka je nameščena v stropu, prav tako kot dovodni difuzor. Postavljeni sta tako, da je omogočen lahek dostop do njiju ter, da sta “skladni” s prostorom. Ti dve rešetki ne smeta biti združeni ali preblizu druga drugi.
Konvektorju se dovaja toplo ali hladno vodo iz toplotne črpalke ali drugega vira ogrevanja oziroma hlajenja. Voda, ki kroži preko registra nato zraku odvzema toploto oziroma jo dodaja. Konvektor lahko ima vgrajen svoj termostat ali pa montiramo oddaljenega na steno v isti prostor. V sodobnih stavbah je vse skupaj lahko vodeno preko CNS (centralno nadzornega sistema). V prostor so dodana tipala, pred registrom konvektorja pa elektromagnetni ventili. Tako lahko nadziramo ter krmilimo temperaturo preko računalnika.
Ventilatorske konvektorje delimo na dva tipa, in sicer na dvocevni ter štiricevni konvektor. Dvocevni konvetor ima eno dovodno ter eno povratno cev. Štiricevni konvektor pa ima dve dovodni ter dve povratni cevi. Tako imamo konvektor, ki nam omogoča ločeno ogrevanje ter hlajenje. Ti konvektorji so uporabni v stavbah, kjer je potrebno v določenem trenutku nek prostor segrevati in drugega hladiti (sploh v prehodnih obdobjih, naprimer jeseni ali spomladi).
Odvisnost od temperatur hladilne vode in relativne vlažnosti prostora bo pri hlajenju hladilni register vstopni zrak razvlažil, stranski produkt tega pa je kondenz, ki moramo odvajati. Konvektor ima zato pod registrom banjico, ki visi v določeno stran, da lahko kondenz odteka. Najenostavnejši način za odtekanje kondenza iz več enot izvedemo tako, da odtoke povežemo v “mrežo”, kondenz pa prosto odteka. V primeru, da odtoka ne moremo priključiti direktno na konvektor, uporabimo črpalko, ki kondenz črpa v najbližji odtok.
