Trg toplotnih črpalk visoka rast, vsaj 10 %, zaznamuje že tretje leto zapored. Napovedi kažejo, da bo podobno tudi v letošnjem letu. Do danes je namreč bilo prodanih že več kot 830.000 enot. Če se bo trend nadaljeval v tej smeri, lahko do leta 2024 pričakujemo podvojitev trga toplotnih črpalk.
Strokovnjaki pri European Heat Pump Association (v nadaljevanju EHPA) kot glavne razloge za rast trga toplotnih črpalk navajajo naslednje:
- toplotne črpalke zagotavljajo širok razpon delovanja in so pri tem zelo učinkovite – temperaturni spekter vse od -25 stopinj Celzija pa do 65 stopinj Celzija. Takšen širok temperaturni razpon omogoča njihovo uporabo v najrazličnejše namene (stanovanjske, storitvene, kmetijske in industrijske objekte).
- K temu pripomore tudi politika in različni sprejeti zakoni o višjem deležu uporabe obnovljivih virov energije ter razne podporne sheme s finančnimi spodbudami.
- Večje število prodanih enot posledično prinaša nižjo ceno produkta. Vedno bolj priljubljena je tudi uporaba fotovoltaičnih sistemov, s katerimi lahko električno energijo za svoje potrebe in potrebe delovanja toplotne črpalke pridelamo sami in tako poskrbimo za še nižje stroške.
Leto 2017 je bilo leto presežkov
V letu 2017 je prodaja toplotnih črpalk prvič presegla magično mejo enega milijona. Prodanih je bilo natanko 1.099.749 enot, kar napram letu prej predstavlja pričakovano 10 % povečanje. Od tega je največ prodanih toplotnih črpalk bilo tipa zrak/voda. Kot v letnem poročilu navaja EHPA, je razlog za njihovo dominantnost iskati v tehnološkem napredku in dostopni ceni. Dobro so bile prodajane tudi toplotne črpalke tipa zrak/zrak in voda/voda, prav tako je porast mogoče zaznati pri sanitarnih toplotnih črpalkah in toplotnih črpalkah tipa zemlja/voda. Od leta 2005, odkar pri EHPA beležijo prodajo toplotnih črpalk, je bilo skupno prodanih 10.56 milijonov enot.
Kot zanimivost – v letu 2016 je sanitarnih toplotnih črpalk bilo prodanih 125.000, kar je napram letu prej bilo zgolj 5.000 enot več. Je pa prodaja sanitarnih toplotnih črpalk ponovno narastla v letu 2017, ko je bilo prodanih kar 139.000 enot, kar je 14.000 več kot leto prej. Skupno je do konca preteklega leta bilo inštaliranih 826.588 enot sanitarnih toplotnih črpalk. Razlogov za povečano prodajo je več – zavedanje, da sanitarna toplotna črpalka v kombinaciji s kotlom na fosilna goriva zadostuje zakonodajnim zahtevam po uporabi energetsko učinkovitejših sistemov in da njihova uporaba v kombinaciji s fotovoltaičnimi sistemi zagotavlja dolgoročno stroškovno in energetsko učinkovito rešitev.
Med 5 največjih trgov v Evropi se v letu 2017, glede na število prodanih toplotnih črpalk, uvrščajo Francija (245.068 enot), Italija (178.850 enot), Španija (106.770 enot), Švedska (104.246 enot) in Nemčija (91.600 enot). Največji delež, kar se tiče prodora toplotnih črpalk na trg novogradenj in renovacij, pa dosegajo Nordijske države, kot so Švedska, Norveška, Danska in Finska.
Kaj vse to pomeni za okolje?
Približno 1.10 milijonov prodanih in inštaliranih toplotnih črpalk v letu 2017 je skupno proizvedlo kar 10.5 milijard kWh energije. S tem se je za 6 milijard kWh zmanjšalo povpraševanje po primarni energiji in za 13.5 milijard kWh po končni energiji. Dodatno pa smo v letu 2017 prihranili 2.7 milijonov ton emisij CO2. Skupno število toplotnih črpalk, 10.56 milijonov, na letni bazi pripomore k prihranku kar 29.8 milijonov ton CO2 in proizvede za 116 milijard kWh energije.
Toplotne črpalke delujejo tudi v najhladnejših zimah
Stranke večkrat izpostavijo zaskrbljenost o delovanju toplotnih črpalk pozimi. Brez skrbi, pravilno dimenzionirana in montirana toplotna črpalka bo delovala v vseh vremenskih razmerah, tudi v najhladnejših zimah. Današnje toplotne črpalke so namreč tehnološko dovršene. Kot pravijo pri EHPA: »Če toplotne črpalke brezhibno delujejo v Nordijskih državah, kjer so zime dolge in hladne, bodo brez težav delovale tudi drugod po Evropi.«
Potencial razvoja trga toplotnih črpalk je zelo velik in se zagotovo premika v pravo smer, pri tem pa naraščujoče nadomešča fosilna goriva, kar je nujno za dosego energetskih ciljev, ki si jih je zadala Evropa.
