Povzeto po članku theecologist.org
O obnovljivih virih energije je moč ogromno prebrati. Gre za področje, kjer so mnenja precej deljena. Dober primer je recimo biomasa. Ta po mnenju mnogih, neupravičeno sodi med obnovljive vire energije. Zakaj? Matt Williams, uradnik pri Royal Services, na oddelku za Zaščito ptic, je v svojem nedavnem zapisu predstavil obisk svetovne točke biotske raznolikosti – North American Coastal Plain v Severni Karolini in nam nekoliko približal dogajanje, ki zaradi oddaljenosti sicer številnim ostaja skrito.
Velika Britanija letno iz Amerike, z namenom kurjenja in pridobivanja okolju prijazne električne energije, uvozi milijone ton peletov. To, da se lahko ogrevamo s peleti, pa ne samo v Združenem kraljestvu, za seboj pušča katastrofalne posledice – vse od ogromnih planjav posekanih gozdov do povečanega onesnaženja okolja, uničenja življenjskega prostora številnih živalskih vrst …
Kar 72 % vse energije, ki jo porabimo in jo kot napačno štejemo za obnovljiv vir energije, prihaja iz izgorevanja biomase. Samo Združeno kraljestvo je iz Severne Amerike v letu 2015 uvozilo približno 2.7 milijona ton lesa. Potrebno pa je vedeti, da Združeno kraljestvo ni edino. Res je, da se v Evropo izvozi manj lesa kot v nekatere druge dele sveta, a razlog je ta, da imamo pri nas dovolj svojih gozdov, kjer poteka sečnja ter proizvodnja v pelete.
Biomasa je še bolj umazana od premoga!
Izgorevanje lesa ni edini razlog za onesnaževanje okolja. Potrebno se je zavedati, da ogromno škodo na okolju puščajo tudi procesi, ki nastajajo, da do tega lesa sploh pridemo. Čeprav je biomasa predstavljena kot CO2 nevtralna, to nikakor ne drži. Misliti je namreč potrebno tudi na to, koliko emisij se proizvede pri sečnji v gozdu, pri transportu lesa, njegovem sušenju, skladiščenju in pri proizvodnji pelet. In ko zraven prištejemo še emisije, ki nastanejo pri sežigu pa lahko kar hitro ugotovimo, da je biomasa vse prej kot CO2 nevtralna. Sicer pa je biomasa v splošnem znana kot okolju prijazna. Zakaj? Matt Williams je izpostavil naslednji razlog: javno mnenje, da je biomasa nevtralna pri izpustih ogljika v okolje, velja predvsem zato, ker ljudje še vedno mislijo, da bodo vsakršne emisije, ki nastanejo zaradi izgorevanja biomase, ponovno vsrkane s strani rastlin. A resnica je, da drevesa rastejo počasi. Potrebnih je več let, celo desetletij.
Težava pa je tudi v tem, da nekatere izmed držav, ki so vključene v cikel pridobivanja biomase – kot recimo ZDA, niso podpisnice Kjotskega protokola, katerega cilj je zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in ostalih toplogrednih plinov. To pomeni, da niso primorani paziti na emisije ter poseganje v naravo. In zato se, biomasa, ki je prepeljana iz takšnih držav, ne zabeležuje nikamor in se posledično ne šteje kot poseganje v naravo.
Trditev o ničnem izpustu CO2 med izgorevanjem je napačna!
Do takšnega sklepa je Evropska unija prišla v letu 2011. Znanstveniki iz Združenega kraljestva pa so dve leti kasneje dokazali, da lahko tovrstne emisije v obdobju štiridesetih let, do štirikrat bolj onesnažijo okolje, kot bi ga onesnažile emisije, nastale pri izgorevanju premoga. Kaj torej storiti, se sprašujemo? Biomasa ima namreč v večini držav še vedno zelo pomembno vlogo. V prvi vrsti bi uporabo biomase bilo potrebno omejiti, obenem pa z njo ravnati skrajno previdno ter v skladu z načeli gospodarnega ravnanja. Na nivoju Evropske unije sicer že potekajo dogovori o sprejemljivih kriterijih uporabe biomase, a za Združeno kraljestvo to zaradi Brexita verjetno ne bi veljalo nikoli.
