Akcijska ponudba
Reference
Subvencije
Pošlji povpraševanje
Izračun prihrankov
Tel.: 080 88 33

    Energetski koncept Slovenije in trg toplotnih črpalk

    Z namenom omejitve globalnega segrevanja in zmanjšanja izpusta emisij toplogrednih plinov, je Evropska komisija že pred leti pripravila načrt za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. To je edini način, kako globalno segrevanje do leta 2050 omejiti na manj kot 2 stopinji Celzija. Emisije toplogrednih plinov držav članic so po nekaterih ocenah do leta 2009 bile za skoraj 16 % nižje kot leta 1990, kar je zelo vzpodbuden podatek. Bo pa v prihodnosti potrebno na tem področju narediti še zelo veliko, saj je eden izmed začrtanih ciljev zmanjšanje emisij do leta 2050 tudi do 95 %, v primerjavi z letom 1990. Za dosego takšnega cilja bo potrebnih več aktivnosti, ena sama ne bo dovolj. Nujno bo gledati širše in vključiti najrazličnejše sektorje – vse od prometa, industrije, električne energije, kmetijstva, …

     

    In kje tukaj stoji Slovenija?

     

    Energetski koncept Slovenije je po dolgih mesecih usklajevanj bil sprejet marca letos. Ključen cilj, ki so si ga avtorji zadali, je soustvarjanje oziroma prehod na nizkoogljično družbo, v okviru katere bomo energijo proizvajali in rabili trajnostno ter odgovorno. Vsled izpolnitve zadanih ciljev je bilo izdelanih več scenarijev. Cilje, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, bomo dosegli z zasledovanjem nekaterih ključnih ukrepov:

    • povečanje energetske učinkovitosti in posledično zmanjšanje rabe energije.
    • Opuščanje fosilnih goriv in postopen prehod na obnovljive vire.
    • Uvajanje naprednih energetskih sistemov in storitev.
    • Ozaveščanje uporabnikov ter ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo. 

     

    Kakšni pa so pravzaprav cilji, ki jih želimo doseči z EKS? Eden izmed njih je, da bi do leta 2020 za 20 % povečali učinkovitost izkoriščanja energije, za 25 % povečali rabo obnovljivih virov energije ter za 20 % zmanjšali količino izpustov toplogrednih plinov. Še bolj ambiciozen cilj pa je osredotočen na leto 2050. Do takrat bomo emisije toplogrednih plinov zmanjšali za kar 80 % glede na leto 1990. Predvideva se, da bi lahko do leta 2050 kar 44 % ali 900.000 Slovencev proizvajalo lastno električno energijo s pomočjo sonca in vetra. S tem, ko bi skoraj polovica prebivalstva v Sloveniji postala samooskrbna z obnovljivimi viri energije, bi ogromno prispevali k energetskemu prehodu države iz fosilnih goriv.

     

    Da pa bomo to lahko dosegli v celoti, bo pravočasno potrebno opustiti tudi rabo premoga. V nekaterih državah so se tega že lotili. V Belgiji recimo so premog opustili v letu 2016, na Nizozemskem ga imajo v načrtu najkasneje do leta 2030, enako velja za Finsko. Pri nas trenutno delujeta še TEŠ, ki je v letu 2017 v okolje izpustil kar 4,07 milijonov ton CO2 in Te-Tol, ki je v istem letu v okolje izpustil 0,61 milijonov ton CO2. Informacije, koliko časa bodo še obratovali, nimamo, špekulira pa se, da do konca življenjske dobe, kar je do leta 2054!

     

    Zemljevid delujočih in zaprtih elektrarn, ki uporabljajo premog, pa si lahko ogledate TUKAJ.

     

    Poraba energije

     

    V Sloveniji je v letu 2016 največ energije bilo namenjeno rabi v prometu, zaradi česar ni presenetljiv podatek, da so največji delež končne energije predstavljali prav naftni derivati – 47 %. Obnovljivi viri energije se s 13 % nahajajo na tretjem mestu, za njimi pa so še zemeljski plin, toplota in trdna goriva. Na podatke za leto 2017 sicer še čakamo, vendar večjih odstopanj ne pričakujemo.

     

    Poleg prometa so zelo veliki porabniki energije gospodinjstva, ki so v letu 2016 porabila približno 48.000 TJ energije, kar predstavlja kar 23 % skupne porabljene energije in 3 % povišanje glede na leto 2015. Največ energije v gospodinjstvu, kar 65 %, se je kot pričakovano porabilo za ogrevanje prostorov, glede na leto 2015 pa je tudi narastlo za skoraj 5 %. Med energenti so prevladovala lesna goriva, njihov delež (polena, sekanci, briketi, peleti, …) je znašal okrog 42 %.

     

    Okolju prijazno ogrevanje doma in drugih objektov

     

    Dejstvo je, da je konkurenca na področju ogrevalnih sistemov zelo močna in da je izbire ogromno. Ko se odločate za ogrevalni sistem, ki bo naslednjih nekaj deset let skrbel za topel dom ali poslovni prostor je dobro, da si vzamete ves potreben čas in da odločitev temeljito pretehtate. Naj glavne vloge ne odigra samo cena, temveč tudi posledice in rezultati, ki jih takšen sistem prinese s seboj.

     

    Glede na razpoložljive podatke ocenjujemo, da se v Sloveniji na letni ravni proda in inštalira nekje med 6.000 in 8.000 enot toplotnih črpalk. Od tega je približno 2/3 vseh namenjeno hišni rabi. Res je, da številka glede na velikost in število prebivalstva ni majhna, pa vendar po primerjavi s številnimi drugimi Evropskimi državami kmalu ugotovimo, da smo še vedno precej zadaj in da bi se na tem področju dalo storiti še marsikaj. Če pogledamo nekoliko podrobneje, v letu 2014 je v Evropi bilo prodanih kar 796.746 enot toplotnih črpalk! V državah, kot so recimo Finska, Nemčija, Norveška in Španija so jih že pred časom prodali približno 50.000 na letni ravni, v Franciji in Italiji pa tudi 100.000! Visoko rast prodaje toplotnih črpalk beležijo tudi na Irskem in v Litvi ter številnih drugih Evropskih državah. Razloge za takšno porast v tujini je iskati predvsem v uvajanju strožjih zahtev glede stavbnega gradbeništva, dolgoročnega varčevanja ter vse višjih cen nafte in zemeljskega plina.

     

    Kot je razvidno iz spodnjega grafa, kasneje ga bomo podrobneje pogledali, priljubljenost toplotnih črpalk raste tudi pri nas. Poleg vseh prednosti, ki uporabnike prepričajo, da je toplotna črpalka prava izbira, na povečano zanimanje vpliva tudi dejstvo, da je za tovrstno investicijo mogoče pridobiti nepovratna finančna sredstva, ki jih razpisuje Eko Sklad.

     

    Na takšen način je nekoliko višjo začetno investicijo mogoče precej znižati, posledica tega pa je, da bo investicijska doba precej krajša. Kot smo omenili prej, se letno v Sloveniji proda oziroma inštalira med 6.000 in 8.000 enot toplotnih črpalk. Od tega jih lep odstotek sofinancira tudi Eko Sklad. Razpolagamo s podatki vse od leta 2011, ko so pri Eko Skladu sofinancirali 2.176 enot toplotnih črpalk. Kot je razvidno iz grafa je skok v letu 2013 bil precejšen, saj je takšnih toplotnih črpalk bilo kar 5.150, podobno je bilo tudi leto kasneje, ko so sofinancirali še dobrih 300 enot več. Trend je nato nekoliko upadel, saj so leta 2014 sredstva odobrili za le 3.757 enot, v letu 2015 pa 2.363. V letu 2016 smo ponovno presegli mejo 3.000 enot, pozitiven trend pa se je nadaljeval tudi v lanskem letu, ko so sofinancirali 3.630 enot. Skupno je Eko Sklad v sedmih letih tako sofinanciral 25.690 enot toplotnih črpalk, kar predstavlja naložbo v vrednosti 24.008,302 EUR.

     

    Število spodbud za toplotne črpalke Eko Sklad

    Vir: Eko Sklad

     

     

    Toplotne črpalke in emisije toplogrednih plinov  

     

    Okolju prijazno ogrevanje pomeni, da uporabljamo takšne vire energije, ki pri pretvorbi v toploto ne povzročajo večjih emisij, kot pa jih okolje lahko absorbira, ne da bi pri tem nastale nepopravljive posledice. In med takšne ogrevalne sisteme sodijo toplotne črpalke, ki za svoje delovanje uporabljajo približno 90 % obnovljivih virov energije.

     

    V nekaterih delih sveta so toplotne črpalke danes, ko so svetovne emisije CO2 višje kot kadarkoli, postale pomemben del energetske mreže. Kot zanimivost – z množično uporabo toplotnih črpalk bi lahko svetovno proizvodnjo CO2 zmanjšali za približno 6 %, kar je eden največjih učinkov, ki jih lahko dosežemo z eno samo tehnologijo. Toplotne črpalke tako veljajo za enega večjih potencialov za trajnostno povišanje stopnje deleža obnovljivih virov energije pri preskrbi gospodinjstev s toplotno energijo. So ekonomsko in okoljsko sprejemljiv in učinkovit način ogrevanja.

     

    Sončne elektrarne v kombinaciji s toplotno črpalko

     

    Sončne elektrarne postajajo vse bolj uveljavljene in cenovno dostopnejše. Prva je pri nas bila postavljena v letu 2001. Sedem let kasneje so sončne elektrarne, postavljene v Sloveniji, imele skupno moč 1243 kWp, leta 2009 pa kar 6396 kWp. Po eksponentni rasti je to področje v letu 2013 doživelo stagnacijo, sedaj pa se trend ponovno dviguje, kar dokazujejo številke. Če smo pred dvema letoma v Sloveniji vsega skupaj postavili le 3 sončne elektrarne, se je zgodba v letu 2017 povsem obrnila.  Nameščenih je namreč bilo kar 718 sončnih elektrarn, s katerim smo prihranili približno 157 kiloton CO2. Prav vse, razen ene, so bile nameščene z namenom samooskrbe. Razlog za takšen porast je mogoče iskati v shemi lastnega odjema (net metering), ki omogoča gradnjo sončnih elektrarn. Do nedavnega je bilo dovoljeno graditi le mikro sončne elektrarne (do 11 kW). Z namenom dosega 25 % deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto energije do konca leta 2020, kot predvideva Energetski koncept Slovenije, pa je omejitev moči elektrarne bila maja letos odpravljena. Je pa vlada zato izdala omejitev moči, oddane v omrežje – ta ostaja 11 kW. Razlog za spremembo? V letu 2016 je delež rabe obnovljivih virov energije znašal 21,3 % kar pomeni, da smo za predvidenim načrtom zaostajali 0,5 %.

     

    Za tovrstno investicijo je sicer mogoče pridobiti tudi sredstva s strani Eko sklada.

     

    Da pa bi potencial sončnih elektrarn bil izkoriščen v celoti, se ljudje vse pogosteje odločajo za kombinacijo sončne elektrarne in hibrida toplotne črpalke. Sončna elektrarna tako poskrbi za električno energijo, ta pa zagotovi delovanje toplotne črpalke. Težko bi našli okolju bolj prijazen način ogrevanja.

     

    Kot zanimivost – po podatkih Svetovnega ekonomskega foruma naj bi naj vetrna in sončna energija že v več kot 30 državah bili cenejši od fosilnih goriv. Takšno stanje bi v naslednjih nekaj letih naj doseglo kar 2/3 držav sveta.

     

    Preberite tudi:

    Rast trga toplotnih črpalk.

    Kako toplotne črpalke pripomorejo reševanju planeta.  

     

     

    VIRI:

    Spletna stran EKS. Tukaj.  

    Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010

    Spletna stran Weforum. Tukaj.

    Gradivo za razpravo o oblikovanju EKS. Tukaj.

    Europe's coal plants. Tukaj.

    Slovenski portal za fotovoltaiko. Tukaj.

    Resolucija o energetskem konceptu Slovenije.

    Spletna stran Naš stik. Tukaj.

     

     


     

     

    Strokovno svetovanje pri Termo Shop-u.

      

    Pri Termo Shop-u vam že od nekdaj želimo ponuditi predvsem dobro kakovost. Pri tem pa ne gre samo za kakovost naših izdelkov, temveč tudi kakovost naših storitev. Naši prijazni sodelavci vam stojijo ob strani z nasveti in dejanji. Poznajo naše izdelke in vam lahko pomagajo pri pravilni izbiri. Tudi to je pri Termo Shop-u samoumeven del storitev v okviru ugodnosti za stranke. Pri nas ste v najboljših rokah!

     

    Naročilo za svetovanje:

     

     

     


     

     
    Piškotki za analitiko
    Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
    Piškotki za družabna omrežja
    Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
    Piškotki za komunikacijo na strani
    Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
    Piškotki za oglaševanje
    So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
    Kaj so piškotki?
    Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih