Zaradi onesnaženosti zraka vsako leto umre približno 7 milijonov ljudi. Kar 93 % otrok, mlajših od 15 let, skupno torej 1.8 milijarde otrok po vsem svetu, vsakodnevno vdihava tako onesnažen zrak, da je njihovo zdravje resno ogroženo.
Onesnaževanje zraka je postalo velik problem na svetovnem nivoju. Najslabše je v državah tretjega sveta. Večina Evropskih držav je uvedla protiukrepe, kot so omejitev prometa motornih vozil v mestnih središčih, prepoved kajenja v javnih stavbah in številne druge smernice, ki urejajo kvaliteto zraka v zaprtih prostorih.
Danes v zaprtih prostorih preživimo veliko prostega časa, in sicer kar 90 %. Dom bi moral biti oaza dobrega počutja, a je pogosto vse prej kot to. Tega se zavemo šele, ko nas začnejo mučiti glavoboli, utrujenost, imamo težave s koncentracijo ali pa se pojavijo razne alergije.
S tem, ko smo več časa v notranjih prostorih, se povečuje tveganje infekcij z bakterijami, virusi, plesnimi in pršicami, različnimi plini in kemikalijami, kot so CO2, dim, formaldehid itd. Nekatere od teh snovi izvirajo iz zunanjega okolja, druge pa so posledica izparevanj iz pohištva, barv, čistil, pisarniških aparatov, sredstev za nego, osvežilcev zraka, pesticidov in ljudi.
Te snovi povzročajo t.i. bolezenski sindrom »Sick-Building-Syndrom«. V zaprtih prostorih povzročajo neprijetne vonjave, draženje in celo resne bolezni, kot so astma, alergije ter rakava obolenja. Povzročitelji nastanka škodljivih snovi so lahko celo klimatske naprave in umazani filtri, vlaga v zračnem kanalu ali stoječa voda v odvajalnem koritu.
Če se v zaprtem prostoru dlje časa zadržuje večje število ljudi, je nujno potrebno neprekinjeno dovajanje svežega zraka. V prej navedenih pogojih je potrebno porabljen zrak odsesati iz prostora in ga nadomestiti s svežim ter tako zagotoviti potreben delež kisika, obenem pa odstraniti škodljive snovi.
V stavbah, kjer se morajo v posameznih delih izpolniti različne zahteve glede prezračevanja (kuhinje, bolnišnice, laboratorij itn.), je nujno potrebno zagotoviti dobro uravnovešen pretok zraka, če želimo preprečiti nastanek neprijetnih vonjav in vlage.
Če iz hermetično izoliranih stavb odvedemo porabljen zrak, lahko pri tem pride do neželenih toplotnih izgub. To toplotno izgubo in s tem povezano obremenitev klimatske naprave lahko preprečimo z uporabo toplotnega izmenjevalca zrak/zrak, preko katerega se porabljen zrak odvaja in sveži zrak dovaja.
