Reference
Subvencije
Navigacija
Pošlji povpraševanje
Izračun prihrankov
Tel.: 080 88 33
    Ogrevanje - strojne inštalacije

    Ogrevanje - strojne inštalacije

    Bogate izkušnje iz področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije so nas vodile do tega, da smo specializirani za celostne rešitve na področju ogrevanja, hlajenja in prezračevanja.
    OEM:
     
    POŠLJI POVPRAŠEVANJE

    Ogrevanje predstavlja v Sloveniji velik strošek, saj je domove treba ogrevati tudi več kot 200 dni letno. Gospodinjski in institucionalni odjemalci, ki uporabljajo za ogrevanje energetsko manj učinkovite energente in ogrevalne sisteme (npr. kotli za kurilno olje in plin, starejše peči na lesne sekance in polena ali električni radiatorji), lahko s preklopom na toplotno črpalko in investicijo v eno izmed sodobnih ogrevalnih tehnologij močno zmanjšajo stroške ogrevanja, povečajo udobje in izboljšajo kakovost zraka.

     

    Z uporabo toplotne črpalke lahko stroške ogrevanja zmanjšate tudi do 75 %. Prehod na toplotno črpalko se vam izplača tudi, če imate novejši ogrevalni sistem, kot je recimo kurilno olje.

     

    Centralno ogrevanje

     

    Pri centralnem ogrevalnem sistemu se potrebna toplota za ogrevanje prostorov pripravlja na enem samem mestu v zgradbi. Če ogrevamo eno etažo ali stanovanje, govorimo o etažnem ogrevanju. Ko iz enega mesta ogrevamo več zgradb ali celo naselje, govorimo o daljinskem ogrevanju. Izbiro ogrevalnega sistema in naprav moramo prepustiti strokovnjaku oziroma projektantu. Ta bo pri načrtovanju ogrevalnega sistema upošteval želje uporabnikov, konstrukcijske značilnosti zgradbe, klimatske razmere, razpoložljive vire energije ter veljavno zakonodajo.

     

    Razvod toplote - od generatorja toplote do ogreval, v posameznih prostorih poteka po cevovodih. Cevovodi morajo biti čim krajši, da so toplotne izgube čim manjše. Vsi cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih, morajo biti toplotno izolirani. 

     

    Glede na število cevi, po katerih se pretaka grelna voda, ločimo enocevne in dvocevne sisteme. Pri dvocevnih sistemih sta dovod in odvod grelne vode iz ogrevala ločena. Ogrevala so v sistemu vezana vzporedno, zato je temperatura dovoda v vsa ogrevala v zaključenem sistemu ali veji sistema enaka.

     

    Pri enocevnem sistemu so ogrevala v določene sistemu ali veji (zanki) sistema vezana zaporedno. V vsako naslednje ogrevalo prihaja delno ohlajena voda. Padec temperature vode v posamezni veji (zanki) je omejen, zato je potrebna vezava ogreval v posamezne zanke. Enako oddajo toplote je mogoče doseči v dveh prostorih, in sicer samo s povečanjem površine zaporedno vezanega ogrevala. 

     

    Grelni medij (topla voda) lahko po ogrevalnem sistemu kroži naravno ali prisilno s pomočjo obtočne črpalke. Sistem z naravnim kroženjem je neodvisen od električne energije ter deluje brezšumno. V sistemu so potrebne cevi večjega premera, regulacija sistema je slaba, generator toplote mora biti nameščen obvezno v najnižji točki sistema. Obtočna črpalka omogoča prisilno kroženje grelnega medija v sistemu in premaguje del tlačnih izgub, zato so cevovodi lahko manjših dimenzij. Črpalka je lahko nameščena v dovodni ali povratni vod. Zaradi preprečevanja podtlaka v sistemu je priporočljiva vgradnja na dovodni strani. Sistem s prisilnim kroženjem grelne vode se hitreje odziva na temperaturne spremembe, omogoča boljšo regulacijo ter poljuben razvodni sistem in lokacije generatorja toplote.

     

    Pri nizkotemperaturnih sistemih toplotna oddaja poteka s pomočjo konvekcije (konvektorji) ali s sevanjem (površinska ogrevanja). Pri visokotemperaturnih sistemih se toplotna oddaja vrši s konvekcijo in sevanjem, predstavnik takšnega ogrevanja pa je klasično radiatorsko ogrevanje. Velikost grelnih teles in površin je odvisna od toplotnih potreb prostora, vrste ogreval, želene temperature v prostoru ter temperaturnega režima ogrevanja. Pri zamenjavi obstoječih ogreval z novimi je potrebno upoštevati podatek o njihovi toplotni moči. Podatki o velikosti npr. dolžina, površina ogrevala, niso merodajni za določitev moči.

     

    Ogrevala morajo biti nameščena tako, da je zagotovljeno neovirano kroženje zraka in s tem oddaja toplote. Najpogosteje so zato nameščena pod oknom. Tako se hladen svež zrak, ki priteka v prostor skozi okenske rege, segreje in dviga v prostor. Pohištvo, težke zavese, globoke okenske police in drugi predmeti, ki jih namestimo pred ali nad ogrevala samo ovirajo toplotno oddajo.

     

    Površinska ogrevanja so nizkotemperaturni ogrevalni sistemi, v katerih je temperatura grelnega medija navzgor omejena s temperaturo od 25 do 35°C. Najpogosteje uporabljeno površinsko ogrevanje je talno ogrevanje, poznano pa je tudi stensko in stropno ogrevanje. Talno ogrevanje odlikuje ugodna porazdelitev temperature v prostoru, ki se najbolj približa »idealnemu« temperaturnemu profilu. Uporabljamo ga za ogrevanje dobro toplotno izoliranih zgradb.

     

    Poseben sistem centralnega ogrevanja predstavlja daljinsko ogrevanje. Proizvodnja toplotne energije se vrši v posebnem energetskem obratu (toplarna, industrijska kotlovnica ipd.). Velikost sistema je odvisna od zasnove energetske oskrbe mest in naselij. Do posameznih individualnih in večstanovanjskih objektov je izvedeno razdelilno omrežje, preko katerega se porabniki oskrbujejo s toplotno energijo. Predaja toplotne energije iz omrežja v objekt se vrši v toplotni postaji. Obračun toplotne energije je mogoč na osnovi izmerjenih količin toplotne energije, izjemoma na osnovi pavšala. Hišni ogrevalni sistem je enak kot v primerih ogrevalnih sistemov, ki se s toplotno energijo oskrbujejo iz lastne kotlovnice. Sistem daljinskega omrežja upravlja upravljalec, medtem ko je hišni (interni) ogrevalni sistem v lasti in upravljanju lastnika zgradbe.

     


     

    NAROČI SVETOVANJE POŠLJI POVPRAŠEVANJE ENERGIJSKE NALEPKE