Slovenija se trenutno nahaja na evropskem repu, ko beseda nanese na povečevanje deleža obnovljivih virov električne energije. Za kako zelo pomembno področje gre, nam je postalo jasno s pričetkom vojne v Ukrajini. Države članice Evropske Unije tako rekoč nimamo lastnih virov fosilnih goriv, zato smo odvisni predvsem od uvoza, kar pa se je v zadnjih mesecih izkazalo za zelo zaskrbljujoče. Da bi tako veliki odvisnosti naredili konec pa bo potrebno narediti nekaj odločnejših korakov v smeri zelene energije.
Cilj Republike Slovenije je bila proizvodnja 25 % OVE, v končni porabi energije do leta 2020. S sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, pa smo se zavezali doseči vsaj 27 % do leta 2030. Za pričakovati je, da se bodo ti cilji še povečevali primerno ocenjeni cilj za RS do leta 2030 je tako 40-45 %. Ta cilj je skoraj dvakrat višji od cilja za leto 2020, ki ga nismo dosegli. Na infrastrukturnem ministrstvu pojasnjujejo, da je državo to, da nismo dosegli cilja, stalo približno 5 milijonov evrov, v prihodnje pa bi nas nedoseganje ciljev lahko stalo bistveno več.
Dolgotrajni administrativni postopki so postali vseevropski problem
Ministrstvo za infrastrukturo je v javno obravnavo poslalo zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije in obnovljivih virov energije. Gre predvsem za področje fotovoltaike in sončnih elektrarn, saj je to tehnologija, ki ima minimalne vplive na okolje, v javnosti pa je visoko sprejemljiva.
Kot ugotavlja Evropska komisija, imajo vse države članice praktično enake ovire za povečanje deleža OVE. To preprečujejo dolgotrajni ter kompleksni administrativni postopki umeščanja v prostor in dovoljenja. Republika Slovenija je skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost dolžna skrajšati postopke za izdajo dovoljenj za naprave na OVE in spodbujati njihovo rabo. Sprejem predloga zakona namreč predstavlja tudi predpogoj za črpanje sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, v katerem imamo na voljo kar 5.7 milijard evrov.
Kaj prinaša nov zakon?
Ministrstvo za infrastrukturo želi z zakonom pohitriti in poenostaviti postopke za namestitev sončnih elektrarn. Določili so 58 prednostnih lokacij na degradiranih območjih, kjer bodo lahko investitorji postavili večje sončne elektrarne. Lokacije se nahajajo tudi ob cestah, na umetnih, vodnih in priobalnih zemljiščih, na območju odlagališč odpadkov, na kmetijskih in gozdnih zemljiščih … Največ takšnih lokacij je na območju Elektra Ljubljana, sledi Elektro Celje, najmanj možnosti pa je na območju Elektra Gorenjska. Na omenjena območja bi lahko namestili sončne elektrarne v velikosti 10 MW pa vse do 61 MW. Slednja bi lahko stala v Slivnici pri Mariboru. Za občutek – 17 MW sončna elektrarna zavzema približno 300.000 m2 površine, kar je enako kot 30 nogometnih igrišč.
S predlogom zakona se zvišuje tudi meja za obvezno izvedbo predhodnega postopka za sončne elektrarne, in sicer iz 250 kW na 1 MW. Presoja vplivov na okolje pa je za te naprave obvezna, če nazivna električna moč presega 4 MW.
Širše gledano se bodo z zakonom uredili sledeči vsebinski sklopi:
· zahteva po vzpostavitvi območij prednostnega umeščanja OVE, kot tudi določitev nekaterih posebnosti umeščanja OVE na teh območjih;
· posebnosti namestitve in prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje;
· pod zakonsko določenimi pogoji se dovoljuje postavitev naprav na OVE tudi na območjih, kjer obstaja velik potencial, ki do sedaj ni bil izkoriščen (npr. fotovoltaika na protihrupnih ograjah avtocest, plavajoča fotovoltaika na umetnih jezerih, agrovoltaika, itd.).
S pravilnim izkoristkom prostora oziroma območij, nam morda sončne elektrarne proizvedejo zadostno količino električna energije za vse.