Svetu postaja vse bolj vroče. Julij 2019 je bil zabeležen kot eden najbolj toplih mesecev, odkar beležijo temperature. V Evropi recimo se je temperatura, v primerjavi z obdobjem med 1880 in 1900, dvignila za približno 1-2 stopinji Celzija.
Morda se res ne sliši veliko, pa vendar dvig temperature prinaša številne nevšečnosti. Brez takojšnjega ukrepanja in v primeru, da bi se globalno segrevanje razvijalo s trenutnim tempom, bi se lahko temperature do konca stoletja dvignile za 3-5 stopinj Celzija, kar bi pomenilo pravo katastrofo. Takšno povišanje temperatur bi namreč uničujoče vplivalo na naravo in povzročilo nepopravljive spremembe. Vse to bi lahko vplivalo tudi na gospodarstvo, predvsem na sposobnost držav pri proizvodnji hrane. Gladina morja bi se dvignila in več sto milijonov ljudi bi se bilo prisiljenih preseliti, obenem pa bi bili priča tudi vse večjim vremenskih ekstremom, kot so suša, vročinski valovi, močno deževje …
Pri BBC so predstavili nekaj konkretnih primerov, kaj bi pomenilo, če bi se planet do leta 2100 segreval tako hiro, kot se trenutno.
- New York, Združene Države Amerike
New York z več kot 8 milijonov prebivalcev velja za eno največjih mest na svetu. Zaradi svoje lege je nenehno izpostavljeno poplavam in nevihtam, tako kot je bilo leta 2012. Orkan Sandy je mesto takrat popolnoma ohromil ter povzročil smrt več kot 50 ljudi. S podnebnimi spremembami, ki smo jim priča, bo svetovna metropola izpostavljena intenzivnejšim in pogostejšim orkanom, prav tako pa se bo dvignila tudi morska gladina. Območje New Yorka ima skoraj 1.500 km obale, kar pomeni, da bi lahko nekje do leta 2050 skoraj milijon ljudi ostalo brez doma, saj se bo le-ta znašel na poplavljenem območju.
- Džakarta, Indonezija
Glavno mesto Indonezije in hkrati največje mesto v državi, Džakarta, ima prav tako več kot 8 milijonov prebivalcev. Mesto velja za eno najhitreje potapljajočih se mest na svetu. Zaradi naraščajoče morske gladine, posedajočih se tal in nenadzirane pozidave, se mesto na določenih območjih, na skrajnem severu, letno potopi za kar 25 cm! Do leta 2050 bi naj bila potopljena že tretjina ozemlja. Vodilni v državi zato že razmišljajo o preselitvi prestolnice na drug otok. Za zaščito mesta so sicer zgradili kar 32 kilometrov dolgo obzidje in 17 umetnih otokov, kar jih je stalo približno 40 milijard dolarjev.
- Arktika
Arktika je na vplive podnebnih sprememb zelo občutljiva, zaradi česar se segreva dvakrat hitreje kot preostali del sveta. Pokrita je z ledom in snegom, ki se poleti topi, pozimi pa zamrzne. Ker pa se led v zadnjih desetletjih (vse od leta 1979) topi hitreje kot zamrzne, počasi tudi izginja. V kolikor se izpusti toplogrednih vplivov ne bodo bistveno zmanjšali ali celo zaustavili, bo območje Arktike v poletnih mesecih brez ledenega morskega pokrova že pred letom 2050. Posledično bodo ogrožena življenja številnih živalskih vrst in navsezadnje tudi ljudi, ki živijo v obalnih območjih.
Scenarij za Slovenijo
Projekcija, ki so jo pripravili pri BBC vključuje tudi scenarije segrevanja za Slovenijo. V najboljšem primeru bi se temperatura v Ljubljani do leta 2100 v primerjavi z letom 1900, v mesecu januarju dvignila za 2.8 stopinji Celzija, v mesecu juliju pa za 2.4 stopinje Celzija. Za takšen scenarij bi emisije toplogrednih plinov v naslednjih letih morale začeti drastično padati. Najslabši scenarij, ki so ga predvideli pa pravi, da se bo temperatura do leta 2100 dvignila za 6.5 stopinj Celzija, v mesecu januarju in bo v povprečju visoka 4 stopinje Celzija, ter za 7.7 stopinj Celzija v juliju in bo v povprečju znašala 27.3 stopinje Celzija. To se predvideva v primeru, da bodo izpusti toplogrednih vplivov ostali na nivoju, kot so danes.
Podatki so zaskrbljujoči, saj se Slovenija zaradi svoji geografskih značilnosti segreva kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Prav tako je tudi ogljični odtis na prebivalca višji od povprečja v EU. Ob tem pa nam v prid ni niti dejstvo, da že zdaj zaostajamo za energetskim konceptom, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma.Zato je nastopil čas, da se vprašamo kaj lahko naredimo, da poskušamo situacijo preprečiti ali vsaj omiliti. Že majhne spremembe na bolje, ki jih sprejmemo in živimo, bodo korak naprej za boljše življenje, nas in našega planeta.
